Če bi mi kdo v času mojega študija na akademiji in tudi še nekaj časa kasneje prerokoval, da bom imel uspehe na področju zborovske kompozicije, bi se mu nasmehnil in zamahnil z roko. Sicer sem vedno rad pel v pevskih zborih, poleg "obveznih" udejstvovanj na srednji glasbeni šoli in na akademiji tudi kasneje še deset let v mešanem pevskem zboru Sv. Nikolaja iz Litije, kjer sem sodeloval na sedmih tekmovanjih (tri zmage, dve drugi mesti). Na akademiji ni bilo vzpodbud, saj je po prezgodnji, a ne nepričakovani smrti Marijana Gabrijelčiča in odhodu Alojza Srebotnjaka v pokoj med profesorji kompozicije na področju vokalne glasbe zazevala praznina (drugi profesorji se sami niso kaj dosti ukvarjali z zborovsko glasbo). V času študija sem sicer enkrat ali dvakrat poskušal, vendar precej neuspešno, predvsem pa pretežko in kompozicijsko povsem neustrezno. Posvetil sem se inštrumentalni glasbi, zlasti orkestralni in komorni. Ena skladba za mladinski zbor pa je v tem času le vsaj nekoliko posrečena: Zakaj ponoči straši na besedilo moje tete Zlatke Levstek (1998), ki je sicer preveč dobesedno ilustrativna in premalo dognana (stalna homofonija), a se kdaj pa kdaj vseeno izvaja. 😊
Prvič sem resneje spet poskusil leta 2003, ko sem za mešani na besedilo moje tedanje punce Jane Kolenc napisal skladbo Čarobno! Ta je sicer bila izvedena z zborom Srednje glasbene šole... Še vedno pretirano ilustrativno delo, vendar z že nekaj več posluha za smiselno rabo besedila in zbora samega. Naslednja dva poskusa že datirata leto 2006, skladba Sam za mladinski zbor (Simon Gregorčič) in obdelava ljudskega napeva Plesalka se reši hudiča za mešani zbor. Skladba Sam je "nekaj srednjega", druga skladba pa ni uspela. Sicer sem se še vedno trudil z ilustrativnostjo besedila in nisem se še povsem zavedal, da mi to ne bo prineslo uspeha.
Uspeh je končno prišel leta 2007, ko sem za "svoj" zbor Sv. Nikolaja ob 10-letnici delovanja uglasbil Pavčkovo besedilo Popotnik. Končno sem prebil led; uspelo mi je ponotranjiti tekoče ubrano besedilo in uporabiti smiselne linije posameznih pevskih glasov z vso potrebno dramatiko stopnjevanja in umirjanja. Poplav izvedb te skladbe sicer ni, a se tu in tam znajde na sporedih, zlasti na tekmovanjih (Maribor 2013, Bratislava 2019). Vendar nisem takoj "treščil" v nove izzive, šele leta 2009 sem se spet lotil mešanega zbora, tokrat na svetopisemski odlomek Mir vam zapustim. Z mojo ženo Marto sva bila na koncertu Slovenskega komornega (filharmoničnega) zbor in so peli angleško verzijo besedila, ki jo je uglasbil norveški skladatelj Knut Nystedt. In je Marta predlagala, naj še jaz uglasbim to lepo besedilo... Tako je nastala skladba, ki je polna zanimivih in gostih harmonij ter pestrega medsebojnega prepletanja moškega in ženskega dela zbora. Zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič je počasi začela dobivati zaupanje v mojo zborovsko ustvarjalnost in tako je skladba premierno zazvenela aprila 2011 v Novem mestu, pa tudi na sklepnem delu tekmovanja Venezia in Musica v začetku maja (na katerem smo zmagali). Pozneje je bila skladba izvedena tudi z Slovenskim komornim zborom v Koncertnem ateljeju DSS, pa še z mešanim zborom Obala iz Kopra na tekmovanju Cro Patria v Splitu leta 2015. Je kar izziv za pevce, zaradi gostih, na trenutke tudi 9-glasnih harmonij pa mora biti tudi zbor relativno velik. Pred "mojim" letom 2012 je nastala še skladba Dan tišine (Hafis) za mešani zbor in pikolo. Osebno te skladbe ne uvrščam med svoja boljša dela na področju zborovske kompozicije, čeprav so notri momenti, s katerimi sem povsem zadovoljen. Oblikovno ne preveč spretno narejena skladba z zame značilnimi barvitimi harmonijami in dovolj smiselno vtkanim partom pikola.
Pa smo prišli do leta 2012. Častno mesto mojega vzpona na zborovsko sceno nosita skladbi Ave maris stella za mešani zbor in umetniška obdelava ljudskega napeva San se šetao za mladinski zbor. Ave maris stella je posvečena "mojemu" zboru Sv. Nikolaja ob 15-letnici delovanja in je pevcem močno prirasla k srcu. Izvajali smo jo v Sloveniji, Avstriji in Belgiji. Uspeh je treba verjetno iskati v izredno pazljivi obravnavi in vodenju posameznih glasov, v vznemirljivih harmonskih postopkih in v tonalitetni svetlosti E dura, zvočnost zbora pa spominja na nemško pozno romantiko. Najbolj posrečen se mi zdi srednji del skladbe, ki je v nenavadnem 10/8 taktu. San se šetao je zaradi svoje dostopnosti manj veščim mladinskim zborom hitro postala mnogo izvajana uspešnica. Tisto leto sem napisal še priredbo meni manj znane ljudske Po lougi leiče za mešani zbor in violončelo za 20-letnico zbora Viva Brežice, sledila je skladba O sacrum convivium za mešani zbor (ta še ni bila izvedena, zdi se mi tudi kar precej težka) ter Svetla pesem (Ciril Zlobec) za mešani zbor, ki je bila napisana za Slovenski komorni zbor in Društvo slovenskih skladateljev. Meni ljuba skladba, a ne živi na koncertnih odrih… Ima lepe melodične in harmonske domisleke, ravno pravšnjo mero zahtevnosti za ambiciozne zbore, mi bo pa vselej skrivnost, zakaj se nekatere skladbe primejo, nekatere pa ne... Za smetano na torti pa je tu še O magnum mysterium za mešani zbor, ki pa je kar dolgo čakala na svoj preboj v svet. Šele leta 2017 sta se skladbe "usmilila" Ambrož Čopi in Komorni zbor KGBL in jo februarja tistega leta najprej izvedba na Švedskem, potem pa še na mnogih koncertih v Sloveniji in v tujini (Švica, Tajvan, Kitajska), skladbo pa so pozneje v svoj repertoar vzeli še nekateri tuji zbori iz Rusije, Španije in Filipinov. Torej je čez pet let vse prav prišlo. 😁
V letu 2013 je nastala moja najbolj uspela skladba za mladinski zbor, narejena na ljudski napev Ena ptička priletela, ki mi je bil vedno pri srcu. Seveda lahko toliko bolje narediš skladbo, če melodijo poosebiš. Ptička ima za seboj nešteto izvedb doma in v tujini z mnogimi mladinskimi zbori, leta 2016 sem dobil tudi laskavo priznanje »Naj skladba Zagorja 2016«. Drugih zborovskih skladb v tem letu nisem napisal, imel sem delo s Simfonijo št. 3 ter tremi obveznimi skladbami za tekmovanje pihalcev Emona 2013. Tako sem z zborovsko glasbo nadaljeval leta 2014, nastala je Salve regina za mešani zbor. Kot vedno, z mislijo na zbor Sv. Nikolaja iz Litije. Obstaja sicer že nekaj dobre glasbene literature na to besedilo in vedno je izziv poskusiti narediti enako dobro ali še boljšo skladbo od obstoječih. Idejo sem že nekaj časa nosil v sebi in jo zdaj prelil v notni zapis – najprej je nastal nekakšen refren ženskega tria, ki se večkrat pojavi nad ležečim osamljenim tonom g (skladba se tako tudi zaključi), začetek pa izhaja iz preprostega C durovega akorda in se širi v pahljačaste harmonske razširitve, modulacijske spremembe in raznovrstne ritmične in melodične preobrazbe, ki ves čas sledijo vsebini besedila. Po prvih izvedbah z Nikolajevcih je skladbo v okviru evropskega skladateljskega foruma v svoj spored vzel znameniti britanski zbor BBC Singers in jo 30. septembra 2015 prekrasno izvedel v Londonu. Svoj opus sem povečal tudi na področju mladinskega petja, končno tudi z umetnima skladbama Peresna in Drugačna, obe na besedilo Simone Kopinšek. Obe skladbi sta srednje zahtevni, precej jasno v tonalitetnih vodah, brez zvočnih eksperimentov ali kakšnih drugih posebnosti. Obe skladbi za silo živita na koncertnih odrih, se pa ne moreta kosati s Ptičko ali San se šetao.
Leto 2015 je prav tako postreglo z nekaj uspešnimi deli: Najprej Ave verum corpus natum za mešani zbor, nekoliko manj zahtevna, vendar harmonsko vznemirljiva skladba. Potem takoj za tem O rex gentium, ki je bolj mimobežna, brez nekega umetniškega presežka. Najbolj tehtna skladba na področju zborovske kompozicije je nastala jeseni: z zborom Sv. Nikolaja smo se lotili projekta, kjer bi ob izvedbi klasičnih srednjeveških gregorijanskih koralov dodali še štiri novitete slovenskih skladateljev, ki bi nastale na melodije iz gregorijanskega korala. Sam sem se lotil glasbe na besedilo Alma redemptoris mater in posrečilo se mi je ustvariti lepo delo, ki spoštuje potek melodije in ga odeva v ustrezno modalno diatonično harmonsko oblačilo, vendar so harmonije občasno skoraj klastersko goste. Na področju glasbe za mladinski zbor je nastala samo ena skladba, priredba ljudske melodije Kje so tiste stezice. Čeprav se zdi preprosta, se je izkazala za zelo zahtevno delo, primerno za večja tekmovanja zborov. Sicer spretno, a še vedno zelo zahtevno vodenje glasov skozi tonaliteten a razširjen harmonski svet zahteva zelo sposobne pevce. Mladinski zbor glasbene šole KGBL je spomladi leta 2016 skladbo izvrstno izvajal, pa tudi drugi zbori so se je lotili in izvajali pri nas in v tujini. Po daljšem času sem komponiral za otroški zbor, vendar sem bil kar ambiciozen: za OPZ Osnovne šole Šmartno pri Litiji sem komponiral šaljivko Metulj na besedilo Gustava Januša, kjer policaj poskuša aretirati metulja, ker se je usedel na njegov motor. Glasba je precej gledališko obarvana in ves čas niha med pevsko razmeroma preprostimi linijami ter »sprechgesangom«, klavirski delež pa je barvito disonančen. Izvedba v Zagorju leta 2016 je bila izvrstna... Ker pa skladba ni natisnjena, noben zbor ne ve zanjo.
Z zborovsko glasbo sem nadaljeval leta 2017. Začel sem s skladbo Victimae paschali laudes za mešani zbor, ki sem jo najprej poslal na skladateljski natečaj na Češko, kjer se je uvrstila med »priporočene skladbe«, čeprav to načeloma nič ne pomeni. Po nekajmesečnem čakanju sem skladbo predal Ambrožu Čopiju, ki jo je hitro pripravil z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem. Skladba je »še kar«, vendar ne sodi med moje najboljše. Še pred koncem tega leta sem dokončal kantato Sreča, ki ji pravimo Božič za mešani zbor, solo sopran in orgle, ter jo pozneje še instrumentiral za godala in flavto. Razmeroma preprosta, pa korektno besedilu sledeča skladba v mešanici rahlo sodobne in bolj klasi(cisti)čne usmeritve. Zdi se mi uporabno delo, ki pa še čaka na odkritje in redne izvedbe.
Leta 2018 sta nastali dve kontrastni zborovski skladbi. Najprej Sveta gora za mešani zbor, ki je posvečena 100-letnici konca 1. svetovne vojne. Spet nekoliko preveč ilustrativno naravnana glasba, z nekaj boljšimi in nekaj ne najbolj prepričljivimi deli. Spomladi pa je nastala do danes moja najbolj uspela skladba za mešani zbor, O lux beata trinitas. Skladba kipi od pozitivne energije, svetlih tonskih barv in radosti, k čemur pripomore tudi besedilo. Več poudarka sem dal na zanimivih ritmih in polifoniji in se za spremembo odrekel aleatoriki, šumom in drugim »novejšim glasbenim sredstvom«, čeprav glasba ni niti najmanj anahronistična. O lux beata trinitas je bila v letih 2018 in 2019 večkrat na programu APZ Univerze na Primorskem, njihov dirigent Ambrož Čopi je decembra 2019 gostoval na Tajvanu in je pripravil izvedbo tudi s tamkajšnjim zborom. Leta 2023 je bila (prvič v moji karieri) ta skladba izbrana tudi za Svetovne glasbene dneve ISCM v Južni Afriki, kjer jo je izvedel zbor Cape Town Camerata in jo vzel s seboj tudi za izvedbo na mednarodnem tekmovanju za Grand prix Evrope v Tolosi. Očitno se skladbi obeta svetovno priznanje... 😊 Skladba tudi predstavlja slovensko zborovsko ustvarjalnost na kompilacijskem albumu "Slovenia Cantat", ki je bil predstavljen leta 2021 na prireditvi Europa Cantat, ki je bila takrat v Sloveniji.
Skladba Droben listek za mešani zbor je junija 2019 sicer prejela 2. nagrado na natečaju za nova dela APZ Univerze na Primorskem, vendar je ne uvrščam med svoja najboljša dela, z ničemer zares ne izstopa.
Naslednji opus je kantata Popotnik za dva pevska solista, mladinski zbor in orkester, napisana za otvoritev prenovljene glasbene šole na Vegovi 7 in krst nove koncertne dvorane. Ker nisem našel boljšega teksta, mi je Marta predlagala, naj spet vzamem Pavčkovega Popotnika, ki sem ga leta 2007 že pisal za mešani zbor. Čeprav sem uporabil glavni motiv iz omenjene skladbe, je kantata napisana na povsem nov način. Nisem ohranil povsem klasične dur-mol tonalitete, večkrat sem se držal svobodnejše diatonike in se spogledoval z modalnostjo in nenadnimi harmonskimi presenečenji. Glasba je tehnično seveda enostavna, saj je namenjena učencem glasbene šole, ne profesionalnim glasbenikom. Glavno učinkovitost glasbe sem zaupal tolkalom, zlasti v bolj okretnih odsekih kantate, godalom namenil široke lirične momente in ob pravih trenutkih uporabil nekatera solistična glasbila. Lepo uspela premiera kantate je bila 24. oktobra 2019 na slovesnem koncertu ob otvoritvi nove koncertne dvorane in prenovljene glasbene šole. 10. novembra je sledila še lepša ponovitev na »posvečenem« odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v okviru koncerta ob 100-letnici ustanovitve prvega glasbenega konservatorija v Sloveniji.
Tudi zbor Svetega Nikolaja iz Litije se je po štirih letih spet »spomnil« name in dobil sem naročilo za dve skladbi. Uporabil naj bi mešani zbor in orgle, težavnost skladb pa naj ne bi presegala osnovnih zahtev: skladbe naj bi postale uporabne za večino cerkvenih zborov. Tako sta nastali Noč postane svetla in Sveti večer. Glede besedila in sporočilnosti je prva skladba tehtnejša, drugo skladbo pa bolj cenim po glasbi sami. Seveda sta obe skladbi tonalitetno preprosti, vendar sem poiskal tudi nekatere modalne prijeme in posamezne razširitve tradicionalnega glasbenega stavka. Mislim, da bosta ti dve skladbi še na sporedih, saj sta razmeroma priljudni in ne posebno zahtevni.
Najbolj osebna zborovska skladba pa je nastala leta 2020: Bogorodice Djevo (slovanska različica Ave Maria), posvečena 15-letnici moje zveze z Marto. Skladba je na trenutke značilno monumentalna v stilu severovzhodne evropske glasbe, vendar sem se v veliki meri uspel iztrgati iz krempljev pretiranega posnemanja tega stila. Z Ambrožem Čopijem sva se uspešno dogovorila, da bo pripravil zbor, ki bi na daljavo posnel skladbo in jo premierno predvajal ravno na 30. maja 2020, na dan najine obletnice. In res je 16 pevcev Komornega zbora KGBL sprejelo izziv, presenečenje je bilo popolno. Prva koncertna izvedba te skladbe pa je bila 1. oktobra v šišenski Plečnikovi cerkvi v okviru festivala A capella, tokrat v polni zasedbi Komornega zbora KGBL. Sledile so številne izvedbe na različnih festivalih in dogodkih doma in v tujini, decembra 2022 je bila izvedba tudi v Vokalnem abonmaju Slovenske filharmonije.
Moja trenutna zborovska ustvarjalnost se vrti okoli preprostih, skoraj ljudsko obarvanih cerkvenih skladbic. Poplava 4. avgusta 2023 je dodobra zaznamovala moje življenje. Ko so nas sestre usmiljenke vzele pod svojo streho (zaradi poplave smo skoraj celo leto ostali brez doma), sem jim najprej v zahvalo napisal Mašo v Es duru (v stilu ljudske cerkvene glasbe, kakršne poznamo iz pesmaric "Slavimo Gospoda"), potem novembra Ave Mario za štiriglasje in dodane orgle (malo bolj zahtevna, v romanticističnem stilu 19. stoletja), od januarja 2024 pa komponiram psalme, ki nastajajo za sprotne nedeljske maše. Napisani so preprosto, za enoglasno petje, v klasičnem načinu (refren in kitice). Vendar si včasih privoščim kanček drznejših prvin (modulacije, kdaj pa kdaj tudi kromatika in vsaj nekoliko razširjena tonaliteta). S tem namreč ohranjam ustvarjalnega duha in ostajam aktiven kot vokalni skladatelj. Tudi Maša v F duru je že v pripravi.
Moj trenutno zadnji vokalni opus je Včasih greš (Vinko Möderndorfer) za mladinski zbor (2024). Napisana je za triglasje a capella z veliko dodatki "body-percussiona", v planu pa je tudi verzija s klavirjem. Čeprav sem jo napisal za izvedbo znotraj Tabora mladih pevcev Primorske, še čakam na premiero. Glasba sama je sicer pretežno diatonična, tu in tam z izleti v oddaljene tonalitete.
Vokalno komponiranje mi je torej zadnjih dvanajst let res postalo zelo blizu in komaj čakam, da nadaljujem tudi s kakšno resnejšo skladbo, ne le s preprostimi, sprotnimi deli. Mogoče spet potrebujem zunanjo vzpodbudo... Nadaljeval bom s predstavitvijo mešanih komornih del, pa tudi z glasbo za solo glasove (tega sicer zaenkrat nimam veliko) in solistično inštrumentalno glasbo. Vsem, ki se ukvarjate z mojo zborovsko glasbo, se lepo zahvaljujem in se priporočam še naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar