Ob tem naslovu bo seveda marsikdo pričakoval, da bo glavnina moje solistične inštrumentalne glasbe posvečena klavirju, kot je bilo to pri večini skladateljev preteklih obdobij. Ne, solistične klavirske glasbe je pri meni malo. Čeprav sem v času študija in še nekaj let po njem znal do neke mere solidno igrati klavir, sem čutil pritisk prevelikega obstoječega opusa za ta inštrument. Ali sploh še lahko skomponiram kaj originalnega, prepoznavnega? Tudi, če je glasba povsem tehtno napisana, ali se lahko izognem primerjavam z določenimi skladatelji? No, to se dogaja tudi pri drugih glasbenih delih, danes prav zares originalen ni nihče, razen morda glede unikatnosti zasedb. Nekoč mi je neki literat povedal tole misel: "Vsi posnemamo nekaj obstoječega, ampak dobri posnemajo izvirno."
Svoj solistični inštrumentalni opus bom razdelil na posamezne sklope inštrumentov: klavir oziroma inštrumenti s tipkami, pihala, tolkala, brenkala in godala. Za trobila solo še nisem komponiral in me zaenkrat to ne privlači, trobilcem se na tem mestu opravičujem, morda nekoč bom tudi kaj takega napisal.
Kar se klavirja tiče, sem z njim seveda tudi začel. Moj opus 1 je namreč dvostavčna Sonatina v C duru (1990), napisana v stilu Clementija, Beethovna in njim podobnih skladateljev sonatin, kakršne sem igral v 3.-4. razredu klavirja. Pozneje sem sicer popravil nekaj slabih sozvočij, sicer pa sem glasbo do danes pustil takšno, kot je. Pozneje sem ugotovil, da sem v 2. stavku na povsem pravilen način uporabil zvečani, italijanski sekstakord... Zase sem potem komponiral tudi naprej v srednji šoli, harmonsko bolj raznoliko skladbo Anakruza za svoj izpit v 4. letniku srednje glasbene šole in za sprejemne preizkuse na akademijo in potem Tri preludije (1996) med obema vrstama šolanja. Prvi in drugi preludij nista slaba, včasih se še kdaj izvedeta (sta nekje za težavnost 5.-6. razreda glasbene šole), tretji pa je izgubljen. Glasba je sicer v romantičnem stilu, z nekaj poskusi širjenja harmonije s svobodnejšo kromatiko in razširjeno pandiatoniko. Med študijem na akademiji sem imel nekaj uspeha z miniaturo Kdor visoko leta, nizko pade, s katero sem celo dobil nekaj priznanja in natis v zbirki mladinskih klavirskih skladb "Klavirske pisanice" v letu 1998. Skladba je atonalna in temelji na neprestanem barvitem menjavanju dvo in tritonskih klastrov (tonskih grozdov), s svojo lahkotnostjo pa vseeno deluje neproblematična in dostopna mladim pianistom. Za klavir sem pozneje le še redko komponiral, kadar pa sem, je šlo zares: najbolj uspelo delo na tem področju so Trenutki, ki se razblinjajo (2002), cikel petih miniatur, ki, z izjemo zadnje začnejo iz nič, se vzpnejo do vrhunca in poniknejo nazaj v tišino. Glasba sicer marsikaj dolguje impresionizmu, a se mi zdi, da je ta vendarle "posneman izvirno". Poleg posvečenke Lovorke Nemeš Dular je to skladbo izvedlo kar nekaj pianistov, vendar se že kar dolgo ni pojavila na sporedih. Omenim naj še dve skladbi: Mavrično impresijo (2011) in Ples rosnih kapljic (2015). Prva je nastala za mednarodno tekmovanje "Chopinov zlati prstan" in je bila obvezna skladba v kategoriji do 19 let, druga pa za projekt "Glasbena mavrica", ki ga je organiziral KGBL. Obe skladbi tudi koketirata z impresionizmom, prva z bolj gostimi harmonijami, ki sežejo vse do kromatičnega totala (občasne dvanajsttonske kombinacije sozvočij), druga pa zaradi tehnične preprostosti v bolj profilirani in prikupnejši glasbeni govorici.
Za harmoniko sem leta 2006 napisal skladbo Izpoved glasbe ter potem leta 2008 še Introdukcijo in allegro. Prva skladba je bolj zahtevna in resnejša, druga lahkotnejša in tehnično primerna za dijake srednje glasbene šole. Za orgle pa imam zaenkrat Glorio (1999), Preludij (2006, posvečen moji ženi Marti) in PAF (Preludij, Aria in Finale, 2023) za mengeškega organista Uroša Urbanijo ob njegovi 40-letnici. Gloria in Preludij se zgledujeta po Messiaenu, PAF pa je v bolj "in stille classico", z nekaj drobnimi izleti v oddaljene tonalitete in kromatična presenečenja.
Za flavto solo sem komponiral doslej le eno skladbo in sicer Prebujanje narave (2010) za ameriško flavtistko Nicole Molumby, ki je pripravljala projekt, posvečen samo slovenski glasbi. To je virtuozna skladba pastoralnega značaja, v kateri morda nekoliko presenetljivo skrbim za oblikovni nadzor (občutek sonatnega stavka) vendar pustim fantaziji, da se »izpoje po svoje«. Za klarinet sem nekoč napisal solistično skladbo Majhna misel, vendar je izgubljena... Monika Korbar pravi, da še ima note... Za ostala pihala nimam solističnih del, prav tako ne za trobila. Kar se godal tiče imam najprej Sonatino za violino solo (2005), napisano za svojega sošolca iz srednje glasbene šole Andreja Kopača, poleg njega pa je sonatino mnogo let kasneje izvedla še Veronika Brecelj Vilar. Za violončelo solo sem napisal Tri ekstatične preludije (2018), za violo in kontrabas še ničesar.
Za tolkala sem zaenkrat napisal le eno solistično delo, Monolog za vibrafon (2008). Skladba deluje kot študija akordičnih barv s pomočjo pedala, različnih hitrosti vibriranja zvoka... Ponosen sem na zanimive akordične sklope in polimetrično ritmično bogastvo hitrejših odsekov. Zaenkrat pomnim le dve izvedbi izpod palic Andraža Poljanca in Matica Črešnika...
Brenkalom sem posvetil več skladb: za kitaro solo imam dve skladbi, leta 2000 Pastoralo in leta 2003 Vrtiljak življenja (ta se mi zdi bolj posrečena), za harfo solo le eno skladbo, Igro svetlobe (2003), nekakšno instruktivno skladbo kontrastnih tonskih in akordičnih barv (kolikor je to pač možno na harfi) katere kar velik del sem potem vključil še v 3. stavek svoje Simfonije št. 2. Enkrat sem se opogumil tudi glede citer in jim napisal pravcato Sonato (2009). Glede citer sem se posvetoval z našo priznano citrarko Franjo Janež in se potrudil narediti čim bolj idiomatsko napisano delo. Nisem še slišal izvedbe, ne morem soditi, kako mi je uspelo.
To bi bilo zaenkrat vse s področja solistične inštrumentalne glasbe. Nekih izrazitih "best sellerjev" tu ni, nekaj del pa bi vsaj občasno najbrž lahko ostalo del repertoarja. Seveda bo vse skupaj pokazal čas, ki je vedno najbolj iskren kritik umetniških prizadevanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar